Otrok za s sabo

Otrok za s sabo

Radio Študent, 19. februar 2020 ― Olivier Schrauwen je 42-letni belgijski stripar, ki je leta 2006 izdal svoj stripovski knjižni prvenec z naslovom Fant moj. Strip lahko od pretekle jeseni beremo tudi v slovenščini. Prevod je izšel tik pred Festivalom stripa Tinta, na katerem ga je Forum Ljubljana tudi v živo gostil. Njegove animacije in stripi so bili med festivalom na ogled v Galeriji Alkatraz.
Otrok za s sabo

Otrok za s sabo

Radio Študent, 19. februar 2020 ― Olivier Schrauwen je 42-letni belgijski stripar, ki je leta 2006 izdal svoj knjižni prvenec z naslovom Fant moj. Strip lahko od pretekle jeseni beremo tudi v slovenščini. Prevod je izšel tik pred Festivalom stripa Tinta, na katerem ga je več dni gostil Forum Ljubljana.
MARKO JAKŠE: PROTI TOKU

MARKO JAKŠE: PROTI TOKU

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 19. februar 2020 ― ...Vse in vsi v meni, bodimo tu, v tej prijetni mlačni luži skupaj in se spet kot otroci igrajmo z blatom in navdušujmo nad paglavci in njihovimi živahnimi repki.....Ker, drage žabe, jaz sem in želim ostati z vami...za vedno! Ne bi hotel biti kot Jure D. ali Fernando P....ali Franz K....a zdaj je čas, da se vendarle potopim...na dah...nimam več dosti časa, če hočem še malo bivati sceloma na tem božajočem površju...." Nesporno je, da je človek po svojem bistvu religiozno bitje. Vendar ne v obstoječih togih, lažnivih in okrutnih indoktrinacijah, temveč tisto, kar destilira bistvo dobrega in lepega v človeku. Motivacijski element religije mora biti prefinjen instrument, ki pomaga krepiti ali celo sploh ohraniti to dragoceno in zlorabljeno bistvo človekovega bivanja. Ali bi to rešilo človeštvo, dvignilo raven humanosti, medsebojno ljubezen? Ne. Vendar se je treba boriti, četudi je videti brezupno. In natanko tako vidimo umetniška dela Marka Jakšeta: kot zdravilca človeške duše, kot prevajalca duše v njeni pretanjenosti in večplastnosti, sprejemanju neznosne bolečine, kot tolažnika, ki usmerja navzgor (in navzdol), ki sveti z umetnostjo v temi z veščinami čuječega prisluškovalca in pretanjenega znalca, z umetnostjo, najlepšo med človekovimi delatnostmi. Slike, kot so Bela čreda, Rekonvalescenca, Bela žlica in nebroj drugih, vedno novih, destilirajo dobro in lepo, so najtoplejša tolažba in najučinkovitejše zdravilo. To je najtežja naloga, ki jo zmorejo le pravi duhovniki – ne samozvani in poimenovani, ampak taki pravi, redki svečeniki, kot je Marko Jakše. A ni to nekaj najboljšega in najlepšega, kar lahko umetnost da? Aleksandra Kostič "...Everything and everyone in me, let's stay here, in this comfortable lukewarm puddle, and play again with mud like children, and ravish in tadpoles and their perky tails...Because, my dear frogs, I am with you and I wish to stay with you...for good! I wouldn't want to be like Jure D. or Fernando P. or Franz K. ... but now it's time for m
POČITNIŠKA LIKOVNA DELAVNICA

POČITNIŠKA LIKOVNA DELAVNICA

Galerija Murska Sobota, 19. februar 2020 ― Osnovnošolske otroke skupaj s starši vabimo, da se udeležijo počitniške likovne delavnice v naši galeriji. Likovna delavnica za družine bo potekala v ponedeljek, 24. februarja 2020, od 10. do 12. ure. Delavnica je brazplačna, vendar vas zaradi lažje organizacije in priprave materiala naprošamo za prijave po telefonu na 02 522 38 34 ali po elektronski pošti na info.galerijams@siol.net 

Damir Avdić

KIBLA, 19. februar 2020 ― Glasbeni cikel JUTRIMMC KIBLA, petek, 28. 2. 2020, ob 20. uriVabimo vas v Multimedijski center KIBLA, kjer bo v petek, 28. februarja 2020, od 20. ure dalje koncentriral Damir Avdić.Nič ni tako, kot srečati Damirja in njegovo glasbo v živo. Se zbrati na koncertu ter ga gledati in poslušati. Lahko...
NIKA KUPYROVA and EKATERINA SHAPIRO - OBERMAIR: OTHERWORDLY

NIKA KUPYROVA and EKATERINA SHAPIRO - OBERMAIR: OTHERWORDLY

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 17. februar 2020 ― Kakšen vizualni jezik naj nastopi, ko oko več ne dohaja pogojem svoje sodobnosti — ko se materialne površine našega vsakdana kažejo kot prehitre, vse bolj eklektične, samolastne in muhaste? Razstava umetnic Nike Kupyrove in Ekaterine Shapiro-Obermair zasleduje implicitne tekstualnosti, ki se vršijo na površini našega vsakdana. Normativne estetske vtise objektov, njihov semiotični potencial in morebitni zgodovinski kontekst vpenja v igro eklektičnega prepletanja, kjer se vzpostavljajo avtonomni modeli narativne konstrukcije in pragmatične rabe. Dela so razpeta med podobo in objektom, zavzemajoč liminalno mesto, na katerem postaja dimenzionalnost nadvse vprašljiva. Ploski objekti, skenirani kamenčki, Nike Kupyrove — sploščeni, povečani in perspektivično razvlečeni — uvajajo prostorsko uganko: kam se postaviti, da se podoba pred našimi očmi sestavi v obliko, s katero bo referenčno gradivo končno prepoznavno? Je takšno mesto mogoče? Smo vselej premajhni, preveliki, preveč človeški, da bi se podoba lahko izkazala kot domača in prepoznavna? Neumestljivi, bežeči pogled teh ugank najdeva začasna postajališča v delih Ekaterine Shapiro-Obermair z njihovimi ubranimi simboli in grafičnimi elementi. A tudi tukaj pozornemu opazovalcu hitro postane jasno, da ne gre za enoznačne ponovitve: ta dela so polna minimalnih razlik. Pogled se na njih sicer ustali in začasno najde svoje mesto, vendar ga že prečijo motnje, ki ga vpenjajo v neko paradoksno časovnost, kjer grafične simbolne forme spremljajo komaj znatni madeži. Ti papirju dajejo starejši videz od dejanskega, ali pa posredujejo vtis, da na površini manjka nek pravkar izmaknjeni predmet, ki ga vidimo le še kot sled ali pego v našem lastnem preizpostavljenem očesu. Vprašanja, ki se odpirajo v delih Kupyrove in Shapiro-Obermair, se tako tičejo vizualne govorice, ki prehiteva percpecijo in kognicijo ter s tem ustvarja videz sveta, ki je domala identičen z našim, a z neko minimalno nenavadno, težko določljivo razliko. Kovinski podst
Do Francije in nazaj

Do Francije in nazaj

Radio Študent, 16. februar 2020 ― Napoved leta francoskega stripa. Poročilo s stripovskega festivala v Angoulemu. Novice iz sveta stripa. __________________________ DOGODKI razstava stripov Endija Pašića, Kamnik od 13. 2. @MC Kotlovnica Že devet let v Ciriusu – Razstava stripov in ilustracij.  
JURE ZRIMŠEK: DON`T LOOK, SURVEIL!

JURE ZRIMŠEK: DON`T LOOK, SURVEIL!

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 16. februar 2020 ― Čeprav Jure Zrimšek (1984) pravi, da nima predhodno določenih vsebin in tem, ga vseeno vedno znova zanese v svet fantazije, kjer prihajajo na površje moč, nadzor in oblast, agresija in represija ter s tem povezane frustracije in neizživetost današnjega sveta. Slikarstvo Jureta Zrimška izhaja iz podob sodobnega sveta. Je mojstrski risar in slikar, kronist nove dobe, ki kopijo pretvarja v original. Njegove »likovne materializacije« digitalnih kolažev v oljni tehniki so neposreden odziv slikarstva v dobi digitalnih podob. Fotografija ali živ posnetek z interneta, ki avtorja vznemiri, postane predmet računalniške obdelave, manipuliranja, plastenja, kolažiranja z novimi fotografijami …, ko vsebina fotografije in ideja sovpadeta, pa sledi proces prenosa digitalne podobe z monitorja na platno. Jure Zrimšek je našel postopek, način slikanja, barvno paleto itd., zaradi katerih na koncu slika deluje kot slika in ne zgolj prekopirana digitalna podoba. Njegove podobe so večinoma neostre, zabrisane, z omejenim tonskim barvnim spektrom, kot bi bile zajete v slabi resoluciji z digitalnim šumom, digitalno napako, kar jim daje rahlo odtujen, kritičen ton; videti so kot povečane fotografije slabe resolucije, pikslasti jpegi, ki so ob povečavi in z dodanimi izboljševalnimi filtri dobili mehkejšo teksturo. Po drugi strani pa so na slikah humorni elementi, ki izvirajo iz igrivosti avtorjeve domišljije, ki je te bizarne momente izbrala in združila v nov nadrealen (simbolno realen – arhetipski) kontekst današnjega čas. Te podobe so zgoščen odraz časa, so sežetek trenutkov in razmerij. Osebe, ki jih vidimo v teh slikah, niso izmišljene, so povsem resnične, bile so »ujete« v realnem času in prostoru, za vedno shranjene na internetu in zdaj na slikah. Nadzor, ki se mu je človeštvo samovoljno podvrglo s sodobno tehnologijo, istočasno generira tudi poseben užitek, nov voyerizem. Bolj resničen in živ je, kot ga lahko ustvari televizija z resničnostnimi šovi. Te kompresirane, stisnjene, neostre,

Divji v srcu: Poglej lisjaku v oči …

KIBLA, 16. februar 2020 ― 21. 2.–14. 3. 2020MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor Vabljeni na odprtje razstave Poglej lisjaku v oči … slikarskega tria Divji v srcu (Aleksij Kobal, Silvester Plotajs – Sicoe, Jurij Kalan), ki se mu je pridružil slikar Matej Čepin, v petek, 21. februarja 2020, ob 19. uri, v...
še novic