Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 19. februar 2020 ― ...Vse in vsi v meni, bodimo tu, v tej prijetni mlačni luži skupaj in se spet kot otroci igrajmo z blatom in navdušujmo nad paglavci in njihovimi živahnimi repki.....Ker, drage žabe, jaz sem in želim ostati z vami...za vedno! Ne bi hotel biti kot Jure D. ali Fernando P....ali Franz K....a zdaj je čas, da se vendarle potopim...na dah...nimam več dosti časa, če hočem še malo bivati sceloma na tem božajočem površju...." Nesporno je, da je človek po svojem bistvu religiozno bitje. Vendar ne v obstoječih togih, lažnivih in okrutnih indoktrinacijah, temveč tisto, kar destilira bistvo dobrega in lepega v človeku. Motivacijski element religije mora biti prefinjen instrument, ki pomaga krepiti ali celo sploh ohraniti to dragoceno in zlorabljeno bistvo človekovega bivanja. Ali bi to rešilo človeštvo, dvignilo raven humanosti, medsebojno ljubezen? Ne. Vendar se je treba boriti, četudi je videti brezupno. In natanko tako vidimo umetniška dela Marka Jakšeta: kot zdravilca človeške duše, kot prevajalca duše v njeni pretanjenosti in večplastnosti, sprejemanju neznosne bolečine, kot tolažnika, ki usmerja navzgor (in navzdol), ki sveti z umetnostjo v temi z veščinami čuječega prisluškovalca in pretanjenega znalca, z umetnostjo, najlepšo med človekovimi delatnostmi. Slike, kot so Bela čreda, Rekonvalescenca, Bela žlica in nebroj drugih, vedno novih, destilirajo dobro in lepo, so najtoplejša tolažba in najučinkovitejše zdravilo. To je najtežja naloga, ki jo zmorejo le pravi duhovniki – ne samozvani in poimenovani, ampak taki pravi, redki svečeniki, kot je Marko Jakše. A ni to nekaj najboljšega in najlepšega, kar lahko umetnost da? Aleksandra Kostič "...Everything and everyone in me, let's stay here, in this comfortable lukewarm puddle, and play again with mud like children, and ravish in tadpoles and their perky tails...Because, my dear frogs, I am with you and I wish to stay with you...for good! I wouldn't want to be like Jure D. or Fernando P. or Franz K. ... but now it's time for m

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 16. februar 2020 ― Čeprav Jure Zrimšek (1984) pravi, da nima predhodno določenih vsebin in tem, ga vseeno vedno znova zanese v svet fantazije, kjer prihajajo na površje moč, nadzor in oblast, agresija in represija ter s tem povezane frustracije in neizživetost današnjega sveta. Slikarstvo Jureta Zrimška izhaja iz podob sodobnega sveta. Je mojstrski risar in slikar, kronist nove dobe, ki kopijo pretvarja v original. Njegove »likovne materializacije« digitalnih kolažev v oljni tehniki so neposreden odziv slikarstva v dobi digitalnih podob. Fotografija ali živ posnetek z interneta, ki avtorja vznemiri, postane predmet računalniške obdelave, manipuliranja, plastenja, kolažiranja z novimi fotografijami …, ko vsebina fotografije in ideja sovpadeta, pa sledi proces prenosa digitalne podobe z monitorja na platno. Jure Zrimšek je našel postopek, način slikanja, barvno paleto itd., zaradi katerih na koncu slika deluje kot slika in ne zgolj prekopirana digitalna podoba. Njegove podobe so večinoma neostre, zabrisane, z omejenim tonskim barvnim spektrom, kot bi bile zajete v slabi resoluciji z digitalnim šumom, digitalno napako, kar jim daje rahlo odtujen, kritičen ton; videti so kot povečane fotografije slabe resolucije, pikslasti jpegi, ki so ob povečavi in z dodanimi izboljševalnimi filtri dobili mehkejšo teksturo. Po drugi strani pa so na slikah humorni elementi, ki izvirajo iz igrivosti avtorjeve domišljije, ki je te bizarne momente izbrala in združila v nov nadrealen (simbolno realen – arhetipski) kontekst današnjega čas. Te podobe so zgoščen odraz časa, so sežetek trenutkov in razmerij. Osebe, ki jih vidimo v teh slikah, niso izmišljene, so povsem resnične, bile so »ujete« v realnem času in prostoru, za vedno shranjene na internetu in zdaj na slikah. Nadzor, ki se mu je človeštvo samovoljno podvrglo s sodobno tehnologijo, istočasno generira tudi poseben užitek, nov voyerizem. Bolj resničen in živ je, kot ga lahko ustvari televizija z resničnostnimi šovi. Te kompresirane, stisnjene, neostre,